Kot sem omenil, vsako živilo, ki ga vnesemo v telo, vpliva na nas, vendar bo v tem članku govora o bistvenem pomenu vpliva hrane na počutje in telesno energijo. Če na hitro pogledamo, vidimo da kadar zaužita hrana ne vsebuje pravilne kombinacije hranil in makronutrientov (beljakovin, maščob, ogljikovi hidrati), telesu ne omogoča najboljšega delovanja. To je podobno, kot da bi v skoraj polen bencinski rezervoar dolili nekaj nafte. Rezervoar bi bil polen, vendar avto nebi delal ravno najbolje. Telo lahko naredi »čudeže«, kadar mu damo, to kar potrebuje in prava hrana je resnično vsa skrivnost za življenje polno energije.
Če izbiramo prava živila s pravimi hranili bomo:
– Omogočili stabilen krvni sladkor v krvi
– Imeli polno energije skozi ves dan
– Preskrbljeni z ustreznimi beljakovinami za rast in regeneracijo
– Preskrbljeni z ustreznimi maščobami za zdravje in energijo
– Nudili telesu vse vitamine, minerale in ostale nutriente, potrebne za vse metabolične in energijske procese
Sedaj pa si v nadaljevanju poglejmo kaj lahko naredimo in zaužijemo, da bomo telo napolnili z energijo.
Poskrbite, da uživate hrano pretežno z nizkim ali srednjim glikemičnim indeksom (GI), kajti tako boste obdržali konstanten nivo krvnega sladkorja in inzulina, prav taka pa bo taka tudi vaša energija. Tak način prehranjevanja je odlična pot, kadar želimo izgubiti telesno težo, kajti ravno nasprotno je kadar uživamo hrano, ki nam da občutek neskončne oz. obilice energije, namreč ta nam lahko nakopiči odvečno telesno maščobo.
Ogljikovi hidrati, ki se med prebavo hitro razgradijo imajo visok GI in tisti, ki se počasneje razgradijo imajo nižji GI. Splošno gledano uvrščamo hrano z GI višjim od 60 kot visoko glikemična hrana in kar je pod 40 pa hrano z nizkim GI. Vse ostalo kar je med tema dvema številoma pa uvrščamo med srednje visoki GI.
Z uživanjem hrane, ki ima pretežno nizkek in srednji GI smo na dobri poti, da omogočimo telesu potrebno konstantno energijo.
Vendar pa vse ni ravno tako kot sem napisal, ker se krvni sladkor lahko močneje dvigne z večjo količino zaužite hrane z visokim GI. Ob zaužitju 200g testenin ali kruha se bo raven krvnega sladkorja dvignila močneje kot pa če bi zaužili samo 50g iste hrane. Zato se je po drugi strani bolje posluževati glikemične obrmenitve (GO), katera nam pove kako močan vpliv ima količina zaužitih ogljikovih hidratov in GI te hrane na dvig krvnega sladkorja.
GO lahko izračunamo in sicer po sledeči formuli:
GO = GI / 100 x količina OH, ki jih telo prebavi
Rezultat oz. število, ki ga dobimo nam pove za kakšno glikemično obrmenitev gre pri določeno zaužiti količini hrane. In tukaj je najbolje paziti, da se uživa hrano, ki ima nizko ali srednje visoko GO.
Kar je nad 20 je GO visoka, kar pod 10 je nizka in kar je vmes je srednje visoka GO.
Spodaj je za primer prikazanih nekaj vsakodnevno uporabljenih živil ter kje se nahajajo po lestvici glikemične obremenitve.
Hrana z visoko glikemično obremenitvijo (20 in več):vla
– Koruzni kosmiči (cornflakes)
– Krof
– Beli kruh
– Riž
– Pečen krompir
– Beli sladkor
– Makaroni
Hrana s srednjo glikemično obremenitvijo (11-19)
– Banane
– Temen fižol
– Sladek krompir
– Sladoled
Hrana z nizko glikemično obremenitvijo (10 ali manj)
– Jabolka
– Korenje
– Pomaranče
– Jagode
– Ovsena kaša
– Arašidi
– Lubenica
– Kivi
– Ananas
– Leča
– Nizki fižol
Za lažjo predstavo si poglejmo primer dveh živil in sicer lubenico in makarone. Lubenica ima visok GI 72 in zaradi tega naj bi se izogibali uživanju tega sadja. Vendar, če jo zaužijemo npr. 200g bomo zaužili prbl. 12g ogljikovih hidratov kar nam da GO 10 in spada v nizek razred. Na drugi strani makaroni imajo srednji GI 48 in če jih zaužijemo 200g dobimo GO višjo od 20, kar spada v visoki razred.
Po vsem tem vidimo, da bomo krvni sladkor najlažje obdržali na normalnem nivoju, če bomo pazili kakšno hrano in količino le te uživamo in ta naj ima tudi čim nižji GI.
Se pravi prednost pri prehranjevanju je treba dati nepredelani hrani in se izogibati predelani oz. procesirani hrani iz žitaric ter sladkim proizvodom.
In vredno si je zapomniti še to, da kadar koli obroku ali prigrizku dodate vlaknine, beljakovine ali maščobe boste s tem znižali celoten glikemični vpliv na krvni sladkor in tako tudi na energijo.
Druga naloga vlaknin na energijsko stanje pa je indirekten z vplivom na telesno težo. Iz iskušenj in vseh mogočoj študij je znano, da je telesno težo mnogo lažje izgubljati in kontrolirati kadar imamo na jedilniku z vlakninami obogatena živila. Ves razlog za to verjetno ni samo v tem, da nam vlaknine dajo občutek sitosti in s tem zmanjšajo možnosti prenajedanja ampak tudi zaradi preje omenjenjih pozitivnih lastnosti, ki jih vlaknine imajo na krvni sladkor.
Ljudje smo premalo ozaveščeni glede vseh čudovitih prednostih, ki jih vlaknine v prehrani nudijo. Potrebno bi bilo malo več pozornosti pri izbiri živil in izbirati tista katera vsebujejo vlaknine ali pa se omisli dodatek vlaknin v obliki prehrambenega dodatka. Že samo tak ukrep lahko prispeva k izboljšanju zdravja želodca, črevesja, srca prav tako pa se lahko zmanjša možnost nastanka nekaterih rakavih obolenj in uravnavanje maščob v krvi. Priporočen vnos vlaknin na dan je med 20 – 35g, vendar če je ta večji toliko bolje. Raziskave kažejo, da je vnosom vlaknin pri sodobnem človeku le okoli 10g, kar je znatno premalo.
Če se boste lotili količino dnevno zaužitih vlaknin zviševati se tega lotite postopoma, pri tem pa povečajte vnos vode. Nenaden vnos večjih količin vlaknin lahko povzroči nevšečnosti z nastajanjem vetrov in zaprtostjo. Povečujte količino zaužitih vlaknin z dodajanjem oreščkov, semen, zelenjave, sadja, otrobov, žitaric (če jih tolerirate).
Naj bo v vašem jedilniku zadosti vlaknin, kajti to je eden od ključev kako povečati energijo v telesu prav tako pa vam bo za to hvaležen.