V življenju vsi doživljamo stres. Nekateri se s stresnimi situaciji srečujejo pogosteje, drugi redkeje. Stres lahko zaznavamo povsem zavestno, lahko pa vpliva na našo podzavest. Ljudje smo si različni in tudi stres in stresne situacije vsak od nas doživlja na svoj način. Način soočanja s stresom lahko zelo vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika.
Življenja brez stresa ne obstaja, pa vendar poznamo dve vrsti stresa: pozitivni in negativni. Ko nam je nekaj v izziv in imamo občutek, da bomo določeni nalogi ali situaciji kos, takrat doživljamo pozitivni stres. Ko pa določene situacije ne obvladujemo, ob njej doživljamo negativna čustva in čutimo nelagodje, pa smo pod tako imenovanim negativnim stresom.
Obe vrsti stresa bom opisal kar s primerom s treninga: Velika je razlika med stresom, ki ga doživimo v fitnesu med dobro planiranim treningom in stresom, ki ga doživimo na težkem, izčrpavajočem treningu pri visoki zračni vlagi in vročini.
Posledice vplivanja nenehnih stresnih situacij, ki so v vsakdanjem življenju vse pogostejše, lahko močno vplivajo na zdravje posameznika.
Stres lahko doživljamo na več načinov. Poznamo namreč več vrst in oblik stresa, na primer:
– nepričakovane spremembe v življenju (izguba ljubljene osebe, izguba službe, …)
– kronična obolenja
– nesreča (prometna, pri športu, na delu, …)
– operativni poseg
– služba (vpliv nadrejenih, nezadovoljstvo, fizično zahtevno delo, …)
– premalo kvalitetnega spanja
– intenzivna vadba
– kronična obolenja
– nesreča (prometna, pri športu, na delu, …)
– operativni poseg
– služba (vpliv nadrejenih, nezadovoljstvo, fizično zahtevno delo, …)
– premalo kvalitetnega spanja
– intenzivna vadba
Stres pa lahko vpliva tudi na prehranjevalne vzorce ljudi. Pogosto vpliva tudi na skupni vnos hrane, in sicer na dva načina: prenajedanje in uživanje premajhne količine hrane. In ravno prehranjevalni vzorci, ki nastanejo kot posledica stresa, so z vidika hormonskega neravnovesja in zdravja posameznika zelo problematični .
Izbira in presnova hrane sta dve najpomembnejši težavi, povezani z uživanjem hrane kot posledice stresa.
Ko smo pod vplivom stresa, se nam zviša sladkor v krvi. Temu pojavu strokovno rečemo hiperglikemično stanje. To stanje v telesu sproži mnogo nezavednih vedenjskih vzorcev. Tako vedenje je pogosto povsem nerazumsko. Pogosto pa je povezano tudi s preživetjem.
Hiperglikemično stanje v telesu povzroča različne vedenjske spremembe. Poglejmo si, katere izmed njih so najpogostejše:
– nasilno vedenje
– agresivno vedenje
– čudaško vedenje
– zaskrbljenost
– nenadzorovani čustveni izbruhi
– strahPrevelika količina stresa, zlasti kronični stres, lahko v telesu povzroči zmanjšano ravnovesje energije. To na ljudi deluje tako, da začnejo močno hrepeneti po hrani, spreminja se jim energijsko ravnovesje ali pa postanejo utrujeni. V takem stanju veliko ljudi poseže po hrani. Ljudje v takem stanju navadno izberejo hrano, ki jo je enostavno dobiti, je lahko prebavljiva, slabo hranljiva, nudi trenutno oz. kratkotrajno zadovoljstvo (peciva, bomboni, sladice, čokolada, …).
Prav tak nekontroliran vnos slabe hrane je zelo pogost vzrok za debelost ali pa povzroča precejšne težave pri uspešni izgubi maščobe.
– agresivno vedenje
– čudaško vedenje
– zaskrbljenost
– nenadzorovani čustveni izbruhi
– strahPrevelika količina stresa, zlasti kronični stres, lahko v telesu povzroči zmanjšano ravnovesje energije. To na ljudi deluje tako, da začnejo močno hrepeneti po hrani, spreminja se jim energijsko ravnovesje ali pa postanejo utrujeni. V takem stanju veliko ljudi poseže po hrani. Ljudje v takem stanju navadno izberejo hrano, ki jo je enostavno dobiti, je lahko prebavljiva, slabo hranljiva, nudi trenutno oz. kratkotrajno zadovoljstvo (peciva, bomboni, sladice, čokolada, …).
Prav tak nekontroliran vnos slabe hrane je zelo pogost vzrok za debelost ali pa povzroča precejšne težave pri uspešni izgubi maščobe.
Najbolje, kar lahko storite v taki situaciji, je, da se potrudite in se z močno voljo uprete hrani ter tako za svoje zdravje, pa tudi videz storite nekaj zelo dobrega.
Namesto da posežete po nekakovostni hrani, bodite fizično aktivni. Pojdite na kolo, sprehod, rahel tek. S tem ko boste aktivni, se bo raven sladkorja v krvi začela porabljati in tako bo želja oz. hrepenenje po hrani popustilo.
ZAKAJ JE DOŽIVLJANJE STRESA V SITEM STANJU ŠKODLJIVO?
Pojedli smo kosilo. Dvajset minut za tem dobimo telefonski klic, v katerem izvemo neprijetno novico, ki na nas delujestresno.
V času po kosilu v telesu dominira hormon inzulin. Nepričakovana novica deluje v telesu kot nenadna nevarnost, zato možgani sprožijo signal, ki sprosti stresne hormone (adrenalin, kortizol). V tem stanju se utrip srca poveča. Hormoni vznemirijo prebavni sistem, saj zmanjšajo delovanje peristaltike, kri pa usmerijo stran od prebavnega trakta.
V takšnem stanju je odzivnost inzulina slaba, to pa povzroči nepravilno skladiščenje zalog.
Če bi ves proces potekal normalno, bi morala jetra po zaužitju hrane skladiščiti zaloge energije. V stanju stresa pa tega ne morejo narediti, saj želijo zaloge energije porabljati.
To pomeni, da nam stresna situacija v sitem stanju povzroča zmedo v delovanju jeter in prebavil. Posledica tega je neravnovesje telesne energije.
Če se na stresne situacije slabo odzivamo, je padec energije v telesu hiter, to pa povzroči hrepenenje po hrani, čeprav smo nedolgo tega že zaužili kosilo. Tako nastane začaran krog, ki se lahko nenehno ponavlja, posledično pa upočasni ali povsem onemogoči izgubljanje odvečnih kilogramov, kasneje pa celo resno načne naše zdravje.
V času po kosilu v telesu dominira hormon inzulin. Nepričakovana novica deluje v telesu kot nenadna nevarnost, zato možgani sprožijo signal, ki sprosti stresne hormone (adrenalin, kortizol). V tem stanju se utrip srca poveča. Hormoni vznemirijo prebavni sistem, saj zmanjšajo delovanje peristaltike, kri pa usmerijo stran od prebavnega trakta.
V takšnem stanju je odzivnost inzulina slaba, to pa povzroči nepravilno skladiščenje zalog.
Če bi ves proces potekal normalno, bi morala jetra po zaužitju hrane skladiščiti zaloge energije. V stanju stresa pa tega ne morejo narediti, saj želijo zaloge energije porabljati.
To pomeni, da nam stresna situacija v sitem stanju povzroča zmedo v delovanju jeter in prebavil. Posledica tega je neravnovesje telesne energije.
Če se na stresne situacije slabo odzivamo, je padec energije v telesu hiter, to pa povzroči hrepenenje po hrani, čeprav smo nedolgo tega že zaužili kosilo. Tako nastane začaran krog, ki se lahko nenehno ponavlja, posledično pa upočasni ali povsem onemogoči izgubljanje odvečnih kilogramov, kasneje pa celo resno načne naše zdravje.
Zbral sem nekaj koristnih napotkov, kako se soočati s problemom uživanja hrane, ki je posledica stresa:
• Spremljajte dnevni vnos hrane in ko vas prime želja po tem, da bi posegli po hrani, razmislite, kaj vse ste že pojedli in to vas lahko prepriča, da hrane ne boste zaužili. Prav tako pa boste sčasoma usvojili dobro navado in znali ločiti med “pravo” in čustveno lakoto.
• Če v določenem deli dneva pogosto uživate razne prigrizke, poizkusite to navado spremeniti tako, da se takrat z nečim zaposlite in tako pozabite na nepotrebno vnašanje hrane.
• Postanite telesno aktivni, saj je vadba za zmanjševanje stresa zelo učinkovita.
• Če se dobro poznate, potem dobro veste, da obstaja kraj, kjer se ne boste mogli upreti skušnjavi, da ne bi pojedli kaj sladkega. Preprosto ne hodite tja.
• Sporočila imajo veliko moč in na mnogo ljudi zelo dobro delujejo. Ob delovno mizo, na hladilnik, na ogledalo, v avto, …si nalepite listič z opozorilnim napisom: »Ali si res lačen?« / »Pomisli na to, kaj ješ!«
• Za obrok si vedno vzemite čas in jejte le za mizo. Posvetite se le temu opravilu. Izogibajte se uživanju hrane stoje, med delom, v avtu, itd. Tako se boste bolje osredotočili na hrano in pojedli manj.
• Kadar vas začnete hrepeneti po hrani, poskusite počakati od 15 do 30 minut. Želja lahko v tem času izgine in pozabili boste na hrano.• Obroke uživajte redno, drugače lahko izgubite občutek za to, kaj in koliko hrane pojeste.
• Znebite se hrane (piškotov, peciva, slanih prigrizkov, …), ki se nahaja v omarah. Tako boste zmanjšali možnost uživanja nezdravih prigrizkov.
• Nikoli ne kupujte hrane, kadar ste lačni ali pod stresom. Kupujte hrano, po kateri se dobro počutite.
Povzeto po APA (Ameriškem psihološkem združenju).
Včasih pa tudi noben od zgornjih nasvetov ne pomaga in je dovolj že kratek pogovor z osebo, ki ji zaupate dovolj, da se vrnete nazaj na pravo pot.
Kadar nastopijo resne težave, ki se jim sami nikakor ne znate zoperstaviti, pa je obisk dobrega psihologa prava odločitev.
KONEC
Vem, da zna biti stres zelo neprijetna nadloga, ki lahko močno vpliva na kakovost našega življenja.
Vredno se je zamisliti, ali je pogosto uživanje slabe hrane in tolažba z njo resnično primerno početje, kadar smo pod stresom. Močno upam, da vam bo kakšen od zgoraj naštetih napotkov pomagal na poti k bolj učinkovitemu premagovanju stresa.Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da boste doživljali več dobrega kot slabega stresa, če boste na življenje gledali s pozitivne strani.
Na vsak dogodek, pripetljaj, ki se vam zgodi v življenju, glejte pozitivno. Družite se z ljudmi, ki imajo pozitivno energijo, se radi smejijo in šalijo. Verjemite mi, pa naj se sliši se tako preprosto ali nemogoče, take malenkosti lahko precej izboljšajo kakovost življenja in zmanjšajo negativni stres. Predvsem pa uživajte v malenkostih in malih stvareh, ki vam jih življenje ponuja.
Vredno se je zamisliti, ali je pogosto uživanje slabe hrane in tolažba z njo resnično primerno početje, kadar smo pod stresom. Močno upam, da vam bo kakšen od zgoraj naštetih napotkov pomagal na poti k bolj učinkovitemu premagovanju stresa.Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da boste doživljali več dobrega kot slabega stresa, če boste na življenje gledali s pozitivne strani.
Na vsak dogodek, pripetljaj, ki se vam zgodi v življenju, glejte pozitivno. Družite se z ljudmi, ki imajo pozitivno energijo, se radi smejijo in šalijo. Verjemite mi, pa naj se sliši se tako preprosto ali nemogoče, take malenkosti lahko precej izboljšajo kakovost življenja in zmanjšajo negativni stres. Predvsem pa uživajte v malenkostih in malih stvareh, ki vam jih življenje ponuja.
Viri:
– Mastering Leptin: Your Guide to Permanent Weight Loss and Optimum Health by Byron J. Richards, Mary Guignon Richards
– http://www.specialfamilies.com/stress-eating.htm
– http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17869482
